V zadnjih 20 letih se je trend hranjenja endurance konj prevesil močno v prid krmnih mešanic z visoko vsebnostjo vlaknin in olj.
Trend je bil potrjen s spletno anketo, ki je bila izvedena preteklem letu znotraj Združenega kraljestva (Marlin in Sadler, 2015). Rezultati ankete so pokazali, da le 15% tekmovalcev svojim konjem daje krmila na osnovi žitaric, medtem ko 68% tekmovalcev konje hrani s krmnimi mešanicami, bogatimi z vlakninami, 63% pa hrani svojega konja dodaja olje.

Konji, ki so hranjeni s hrani, bogato z vlakninami in olji, rabijo dlje, da po naporu obnovijo glikogen v mišicah in jetrih in se med tekmo hitreje utrudijo, če poleg vlaknin in olj ne dobivajo tudi lahko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Prehrana, bogata z olji ima mnogo prednosti pred tisto, bogato s škrobom. Za začetek je pri takšni prehrani mnogo manj možnosti za težave z debelim črevesom in kolikami. Hrana bogata z olji, zmanjša pojavnost vedenjskih motenj in nedeljske bolezni, posebej pri konjih, ki so nagnjeni k tem težavam.
Čeprav vsa olja predstavljajo varen vir energije, niso vsa olja enako učinkovita. Laneno olje ima veliko omega-3 in malo omega-6 maščobnih kislin. Omega-3 maščobne kisline delujejo protivnetno in dokazano pomagajo konjem, ki imajo težave s srbečico (poletni ekcem). Olja, ki imajo visoko vsebnost omega-3 maščobnih kislin dokazano manj dražijo prebavni trakt v primerjavi z naprimer sojinim ali koruznim oljem, ki imata izredno nizko vsebnost omega-3 maščobnih kislin (imata pa veliko omega-6 maščobnih kislin). V zgoraj omenjeni anketi je dve tretjini anketirancev odgovorilo, da konjem vsakodnevno ali občasno v prehrano dodajajo olje. Pokazalo se je, da ob rednem večmesečnem dodajanju, konji bolje in lažje izkoriščajo energijo iz olja, posledično pa se upočasni izraba glikogena (ogljikov hidrat) v konjevih mišicah; to je pomembno, saj je ravno glikogen tisti, ki določa konjevo vzdržljivost. Celo relativno suhi konji so imeli na ta način dovolj maščobnih zalog za nekaj uspešno premaganih 160 kilometrskih tekem.
Lahko prebavljivi ogljikovi hidrati pripomorejo k zdravemu prebavnemu traktu, hkrati pa pomagajo v debelem črevesju hraniti dodatne zaloge vode. V kolikšni meri je ta tekočina na voljo konju med tekmo, žal še ni bilo znanstveno dokazano.
Krmila, bogata z ogljikovimi hidrati, v obliki lahko dostopnih sladkorjev ali škrobov, postajajo vedno manj priljubljena. Splošno znano je, da lahko škrob, če neprebavljen doseže debelo črevo, povzroči laminitis. Prehrana, bogata z lahko prebavljivimi vlakninami in kvalitetnimi olji, je idealna za endurance konje. Ker ima velika večina endurance konj stalno na razpolago seno ali travo, je pojavnost laminitisa in kolik pri endurance konjih razmeroma nizka.
Pa nismo nečesa pozabili?
Konji med vsakim treningom porabljajo glikogen. Težje in dlje ko delajo, več glikogena porabijo. Nivo glikogena v mišicah nikoli ne pade na 0, lahko pa se popolnoma izrabi v posameznih mišičnih vlaknih, še posebej med dolgimi tekmami.
Prvo vprašanje je, kako hitro konj po treningu obnovi zaloge glikogena. Zanimivo, se nivo glikogena viša mnogo počasneje kot pri ljudeh. Nivo glikogena se pri konjih popolnoma normalizira šele v 24 do 48 urah, po zahtevnejših tekmah lahko traja obnova glikogenskih zalog še dlje.
Vemo, da se pri konjih, ki se hitreje rehidrirajo, tudi nivo glikogena hitreje normalizira. Nekatere raziskave kažejo, da so za to potrebni ogljikovi hidrati. Kaj, če je torej vaš konj na dieti z visoko vsebnostjo olj in nizko vsebnostjo škroba? Raziskava, ki jo je na srečanju Equine Science Society na Floridi predstavil dr. Joe Pagan (Pagan et al. 2015) je pokazala, da se pri konjih, ki so jedli hrano z veliko olja in malo škroba, nivo glikogena ni povrnil na normalno raven niti po 72 urah, za razliko od konj, ki so dobivali bolj škrobnato hrano in so se regenerirali veliko prej. Po 72 urah so se konji hranjeni s hrano, bogato s škrobom, opomogli 94%, konji hranjeni z manj škroba (ter več olji in vlakninami) pa le 63%.
Zaključimo lahko, da je mogoče, da bo vaš konj (na vlakninsko-oljni dieti) na tekmi štartal s prenizko zalogo energije, če ste v zadnjih treh dneh pred tekmo intenzivno trenirali.

Nivo sladkorja v krvi se uravnava z razgradnjo glikogena, hranjenega v jetrih – ta sproščajo sladkor v kri. Tudi ob razgradnji glikogena v mišicah nastaja sladkor, a le del tega sladkorja prehaja v kri.
Drugo vprašanje se nanaša na to, od kje dobiva konj energijo med samo tekmo. Med tekmo debelo črevo s pomočjo mikrobske presnove vlaknin, proizvaja maščobne kisline. Vlaknine, ki se razgrajujejo med tekmo so v glavnem vlaknine, ki jih je konj pojedel prejšnji dan.
Mišice med tekmo porabljajo kombinacijo energije, ki je shranjena v maščobi v mišičnih celicah in v maščobi, ki pride v mišice s krvnim obtokom. Porablja se tudi energija iz glikogena v mišicah in glukoze v krvi.
Nivo sladkorja (glukoze) v krvi je pomembna predvsem zato, ker možgani črpajo energijo izključno iz glukoze. Če raven sladkorja v krvi pade, začnete vi in vaš konj čutiti utrujenost.
Nivo sladkorja v krvi se uravnava z razgradnjo glikogena, hranjenega v jetrih – ta sproščajo sladkor v kri. Tudi ob razgradnji glikogena v mišicah nastaja sladkor, a le del tega sladkorja prehaja v kri.
Ob dolgotrajnem treningu ali med tekmo, začne vsebnost glikogena v jetrih in mišicah upadati. Posledično začne padati tudi vsebnost sladkorja v krvi, kar se odraža kot utrujenost in izčrpanost. Padec glikogena v mišicah ne vpliva le na možgane, ampak lahko povzroči tudi stanje, ki ga dobro poznajo maratonski tekači – konj začne teči v bolj enakomernem tempu in le s težavo menja tempo.
Zgoraj omenjeni učinek padca sladkorja v krvi ni prisoten le v teoriji. Na daljših tekmah smo merili vsebnost sladkorja v krvi. Padec sladkorja smo opazili na 160 kilometrski tekmi, jahani v zmernem tempu in zmernih vremenskih pogojih – 40% konj, ki so prišli skozi cilj, je imelo vsebnost sladkorja manj kot 4 mmol/l (normalna vrednost je 6-7 mmol/l), 25% konj je imelo na cilju manj kot 3 mmol/l.
Če povzamemo: dve tretjini konj, ki so uspešno zaključili tekmo, sta imeli tako nizko vsebnost sladkorja v krvi, da je to vplivalo na njihovo zmogljivost. Tudi pri konjih, ki so bili diskvalificirani zaradi metaboličnih težav, je bila raven sladkorja v krvi pogosto pod normalno.
Ključna dognanja so torej, da je padec sladkorja v krvi vzrok za utrujenost, presnova vlaknin med ježo ne more zadovoljivo vzdrževati optimalne ravni sladkorja v krvi, ter, raven sladkorja v krvi vzdržuje glikogen iz jeter in mišic, katerih zaloga pa se manjša tekom ježe.
Vsebnost sladkorja v krvi pa lahko tudi zvišamo – s hranjenjem med tekmo. A ne s hrano, ki ima visoko vsebnost vlaknin in olj, ter malo škrobov. Za dvig sladkorja v krvi, potrebuje telo vir lahko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Kako to dosežemo?
Mnogo ljudi si ne bi upalo konju med tekmo ponuditi hrano z visoko vsebnostjo škroba, če konj takšne hrane ne dobiva redno, tudi med treningi. Nenadna menjava hrane bi lahko povzročila koliko, če bi škrob dosegel debelo črevo preden je popolnoma prebavljen. Tudi dehidracija in neravnovesje elektrolitov bi lahko usodno vplivala na delovanje prebavnega trakta med tekmo.
Ostaneta nam le dve možnosti: preprosti sladkorji (monosaharidi) kot sta glukoza ali fruktoza, ali pa lahko prebavljivi polisaharidi, kot je naprimer maltodekstrin. Slaba stran dodajanja glukoze ali fruktoze je, da čeprav hitro in učinkovito dvigneta raven sladkorja v krvi, lahko hiter porast sladkorja v krvi sproži inzulinski odziv in posledično raven sladkorja v krvi kmalu drastično pade. Če ju dodajate konju med tekmo, počnite to previdno. Melasa ima enak učinek, saj gre dejansko za mešanico sukroze (kemično povezani glukoza in fruktoza), glukoze in fruktoze. Enaka težava se lahko pojavi ob uporabi maltodekstrina, ki sestoji iz več enot glukoze, ali pa medu, ki vsebuje fruktozo in glukozo. Obstajajo pa nekateri polisaharidi, ki jih najdemo v prehranskih dodatkih za konje, ki jih konj popolnoma prebavi preden pridejo do debelega črevesa in zato ne povzročajo motenj v debelem črevesu – ti dvignejo raven sladkorja v krvi, a ne sprožijo inzulinske reakcije. To je pomembno, saj visoka vsebnost inzulina v krvi zmanjšuje izrabo maščob kot vira energije, ki je nujna za vzdržljivostne treninge in tekme.
Če povzamemo: nizka vsebnost glikogena v mišicah in glukoze v krvi, je glavni krivec za utrujenost na vzdržljivostnih preizkušnjah. Konji, ki dobivajo hrano, bogato z vlakninami in olji, lahko potrebujejo dlje časa, da obnovijo zaloge glikogena v mišicah in jetrih po treningih in so prej utrujeni na tekmah, če jim ne dodajamo lahko prebavljivih ogljikovih hidratov. Eden od načinov kako lahko rešimo težavo je, da konjem dodajamo lahko prebavljive ogljikove hidrate po treningih in med vsako tekmo.
Prirejeno po: horsetalk.co.nz. -> Feeding endurance horses: Oil, fibre, and the carbo connection